Spoznala sem jo po naključju… no, ni res. Ker ni naključij. Vse je z razlogom. Dragana je bila ena od prvih, ki sem jo spoznala, ko sem zamenjala kraj bivanja in se preselila v Črnomelj. To drži. Prišla je na avdicijo za plesno – navijaško skupino KK Kolpa, tako kot jaz. Tam sva bili sicer z drugačnimi nameni, a to zdaj niti ni pomembno. Kasneje, ko sem spremljala nekatere treninge in nastope skupine Dreamgirls, sem začutila, da je iz pravega testa – odločna, motivirana za delo na treningih, prijazna, zgovorna. Nisem pa vedela, da v sebi skriva toliko ustvarjalne energije…

Piše: Sabina Gosenca

Dragana Petrović je mlada Belokranjka, ki se tako kot mnoge njene vrstnice v tem delu Slovenije sooča z dejstvom, da zanjo ta hip ni ustreznega prostega delovnega mesta. A kljub temu, da je brezposelna, ne lenari. Prej obratno. Njena ustvarjalna žilica, ki obstaja od otroštva, ji ne dovoli mirovanja. »Trenutno me motivira to, da nisem brez dela, da se poskušam nekako zamotiti z raznimi drobnarijami, ki mi hitreje preženejo čas v obdobju brezposelnosti. Pa tudi življenje je prekratko, da ga ne bi zajela s polnimi pljuči,« pravi. Ne ve točno, katero obdobje bi opredelila kot začetek svoje ustvarjalne poti, priznava pa, da je oboževala pouk likovne vzgoje in da ji je takrat čas vedno prehitro minil. »Mogoče sem imela tudi srečo, ker je ravno v drugem razredu osnovne šole bila moja razredničarka učiteljica, ki tudi rada ustvarja. Ona je tudi vodila oblikovalni krožek, ki sem ga nekaj časa obiskovala. Je pa tudi res, da sem se hotela izkazati kot mlada šivilja, vendar je bilo veselja kmalu konec, ker mami ni hotela ‘riskirati’ svojega edinega šivalnega stroja kot poskusni zajček osnovnošolke,« se v smehu spominja Dragana.

Letošnje poletje si bo zapomnila po tem, da je uspešno zaključila z izobraževanjem Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine. »V ta program sem se prijavila ravno zato, da nadgradim svoje osnovno znanje šivanja in se bolje seznanim s poslovnim in tržnim delom poslovanja. Odnesla sem pa veliko več, saj sem pridobila veliko novega znanja, sešila dva izdelka, na katera sem lahko ponosna. Izdelka sta trenutno razstavljena v Primožičevi hiši, skupaj z izdelki ostalih udeleženk. Pridobila sem ogromno kontaktov, spoznala krasne ženske, ki jim kreativnost in ustvarjalnost tudi ni tuja, pa še imela sem se fajn,« pojasnjuje Dragana.

Dobro se vrača z dobrim

Ob tem je tudi aktivna prostovoljka. Vsako zadnjo soboto v mesecu pomaga na Smnj-na-plac-u na ZIK-u v Črnomlju, na otroških delavnicah. Skrbi za otroške delavnice, za količino materiala, iz katerega potem otroci ustvarjajo, poišče pa tudi kakšnega prostovoljca, ki ji je pripravljen pomagati pri sami izvedbi. »Za samo idejo se posvetujem z ostalimi organizatorkami, saj več glav več ve in potem to tudi realiziram. Običajno je ravno zadnji teden pred Smnj-om najbolj naporen in stresen, ampak ko se dogodek zaključi in vidiš nasmejane obraze ljudi in otroke, ki se vsako zadnjo soboto v mesecu vračajo, ti to poplača ves vloženi trud.«

Ficko za vesele otroške oči

Šivanje je njena velika strast. S Fickoti, otroškimi igračami – opicami je razveselila že mnoge otroke. To dejavnost ima registrirano pod osebno dopolnilno delo, tako da so simpatični Fickoti tudi naprodaj. »Moj prvi Ficko je bil ravno za novorojeno fantovo nečakinjo, saj sem ji hotela podariti nekaj domačega, prijetnega in se mi je opica iz para nogavic, zdela ravno pravšnje darilo ob takšni priložnosti,« se spominja.

Ko staro postane novo…

Zelo rada tudi obnavlja ali reciklira različne predmete, pohištvo in jim tako da novo ali ponovno uporabo. »Do takšne ideje sem prišla predvsem iz finančnega razloga, ker sem potrebovala določene stvari. Zato sem iskala možnosti, kako bi določeno pohištvo, ki ni več v uporabi, obnovila za čim manj denarja. Velikokrat je ta ideja čakala mesece, da se je realizirala, ampak mi je uspelo. Je pa občutek, ko je izdelek končan, neprecenljiv.«

Ko bi le imel dan več ur… Za ples in petje zmanjkalo časa.

Do nedavnega je plesala tudi v plesni skupini Dreamgirls, vendar jo je morala, zaradi preobremenjenosti drugih dejavnosti, žal zapustiti. »To je bila tudi nova izkušnja, saj vsak drug teden nastopati pred publiko ni lahko. Je bil pa namen, da se s puncami čim bolj zabavamo in družimo ob športu. Zaradi podobnih razlogov, sem tako morala nehati tudi s petjem, s katerim sem se ukvarjala kar 12 let. Največji izziv in najboljša izkušnja mi je bil zaključni koncert kot zaključek poletne šole petja »U can sing«. Takrat sem imela priložnost delati z izjemnimi in srčnimi pevci, od katerih sem se lahko veliko naučila ter svoje pevsko znanje še nadgradila.”

A ob vsem naštetem se Dragana lahko pohvali še z eno umetnostjo – peče izvrstne slaščice, razne sadne in zelenjavne zavitke ter torte. “Te so ponavadi za domačo pokušino ali pa za prijatelje. Je pa res, da sama nisem ravno nek sladkosned tako, da s peko ne pretiravam, pa tudi kilogrami bi se prehitro poznali,” dodaja.

Življenjske sanje

Ko jo povprašam o tem, mi odvrne: “Ja, to pa res ni težko… hiša ob plaži, sanjska služba, dobra plača, pa še kaj bi se našlo. Sej se hecam, to, kar že počnem, je nekako uresničitev vsega tega, vsaj glede življenjskih sanj, nisem ravno zahtevna. Edino ambicijo pa imam, da zaključim šolanje na višji strokovni šoli v Novem mestu, da opravim prakso ter da se zaposlim. Ostalo pa tako ali tako pride sproti, saj nič ni nemogoče. Samo upati si moraš,” odločno pove Dragana, ki ne skriva niti tega, da je njena prva jutranja misel njen fant. Pa ne le to, seveda je on tisti, s katerim najraje preživlja čas. “Ko imam res naporen dan, greva s fantom ponavadi na večerjo ali pa greva naslednji dan na izlet. Tako se tudi najlažje umaknem od vseh svojih raztresenih misli, pa tudi baterije ‘nafilam’ za nov delovni teden. Če je pa res res naporen dan, grem pa enostavno počivat.”

“Formula za uspeh? Mislim, da prave formule ni. Res pa je, da za začetek moraš verjeti v to, kar počneš in imeti podporo svojih najbližjih,” ob koncu dodaja Dragana, ki si želi, da bi to poletje zaključila še z enim projektom – notranjih urejanjem svoje delovne sobe. Glede prihodnosti pa pravi, da se pusti presenetiti. Za zdaj ostaja aktivna v Beli krajini, ne bi pa imela nič proti sodelovanju z organizacijami po vsej Sloveniji.