V tem mesecu minevajo dobra tri leta, odkar se je po poškodbi v hudi prometni nesreči leta 2004 vrnila na badmintonska igrišča in natanko dve leti, odkar se je, kot pravi sama, »trebuhom za badmintonom« podala na Dansko. 25-letna Mirnčanka Špela Silvester je v svoji karieri nanizala že toliko uspehov, da ve, kako se je počutiti kot zmagovalka. A hkrati se zaveda, da življenje prinaša vedno nove preizkušnje – tako v športu, ki je njen posel, kot v zasebnem življenju.

“Selitev v Skandinavijo je prišla precej nenačrtovano. Po prvem odmevnem rezultatu – zmagi na Evropskem pokalu na Cipru oktobra 2009, me je opazil trener danske badmintonske akademije iz Odenseja in me povabil, da se jim pridružim. Zagrabila sem priložnost in se preselila v deželo badmintona,” pravi Špela, ki takrat, ko igra na slvoenskem državnem prvenstvu, igra za matični Badmintonski klub Mirna, Na letošnjem državnem prvenstvu je osvojila srebrno odličje v mešanih dvojicah s klubskim kolegom iz Badmintonskega kluba Mirna, Alešem Murnom, naslov podprvakinje pa je osvojila tudi v posamični konkurenci, ko je šele v izenačenem in tazburljivem finalu klonila proti Maji Tvrdy (BK Ljubljana).

Uspehov ne manjka že od rane mladosti
Pred prometno nesrečo (takrat je bila stara le 17 let), sta imeli s sestro Urško naslove državnih prvakinj do 11,13,15,17 in 19 let v žepu, ravno tako zmago na najmočnejšem tekmovanju do 17 let v nemškem Langenfeldu, ter številne zmage in medalje skupaj z Urška na mladinskih evropskih pokalih. Potem se je zdelo, kot da se je čas ustavil, huda prometna nesreča je bila prelomnica v marsikaterem pogledu.“Po poškodbi sem se vrnila kot skoraj 22-letna članica, kjer je moj največji uspeh zmaga na evropskem pokalu Cipra, bron z evropskega pokala Hrvaške ter 5. mesto z evropskega pokala Nizozemske, Turčije in Slovenije. Imam tudi bron z evropskega pokala Norveške v ženskih dvojicah s Hrvatico Žvorc ter bron z evropskega pokala Slovenije z Alešem Murnom. Velik uspeh zame predstavlja tudi naslov trikratne državne članske prvakinje iz 2010, ko sem osvojila tako naslov med posameznicami kot tudi naslova v dvojicah in mešanih dvojicah.”

Ne le odlična športnica, tudi vestna študentka
Danes Špela trenira in živi v Odenseju, tretjem največjem danskem mestu, ki leži na otoku Fyn. “Odense je v svetu znan predvsem kot rojstno mesto pravljicarja H.C. Andersena, hitri vlak pa te do glavnega mesta Copenhagna pripelje v uri in pol,” pojasnjuje simpatična Dolenjka, ki je 14. januarja dopolnila 25 let, in dodaja: “Moj danski vsakdan je zapolnjen z dvem dvournima treningoma, nekajkrat na teden pa še s predavanji in delom. Septembra 2010, pol leta po mojem prihodu na Dansko, sem se namreč odločila nadaljevati študij na tukajšnji fakulteti Syddansk Univerzitet, ki je med drugim znana po odličnem posluhu za vrhunske športnike.” Nekdanja študentka Fakultete za družbene vede v Ljubljani tako trenutno končuje zadnji semester magistrskega študija, smer Marketing in komuniciranje, in se pripravlja na pisanje magistrske naloge. Trenira na badmintonski akademiji, dvakrat dnevno v dvorani, posebno grajeni za badminton. “Dan začnem ob 8. uri z dvournim jutranjim treningom. Trikrat na teden le-temu sledijo nekajurna predavanja na fakulteti, vsako popoldne pa popoldanski trening. Sobote pa, kadar nisem na tekmovanjih, največkrat izkoristim za študentsko delo v mestni kavarnici, da zaslužim malo za povrhu, za vsakodnevne malenkosti.”

Hvaležna za podporo Badmintonski zvezi Slovenije
Badminton ni le njena strast, ampak tudi njen glavni vir zaslužka. Že drugo sezono igra v danski ligi, letos za klub Randers s severnega Jyllanda, v naslednji sezoni pa bo igrala za klub iz Copenhagna. “Ligaške tekme pomenijo odličen trening, so pa tudi moj glavni vir zaslužka. Seveda je po finančni plati badminton daleč od tenisa, mi pa plačilo skupaj s študijsko štipendijo, zaslužkom s študentskim delom in sponzorskim denarjem badmintonske znamke Carlton, omogoča kritje mesečnih stroškov. Stvari zaenkrat zelo dobro funkcionirajo tudi na Badmintonski zvezi Slovenije, ki me zelo podpira in krije stroške mojih tekmovanj,” poudarja Špela. Prav slovenski panožni zvezi se želi še posebej zahvaliti za podporo pri povratku v badmintonski vrh, ki po prometni nesreči in dolgotrajnem okrevanju vsekakot ni bil lahek. “Leti 2009 in 2010 sta bili zelo obetavni in uspešni, v zadnjem letu in pol pa sem imela veliko smole s poškodbami, natrgano mišico in počeno stopalno kostjo, kar me je prikrajšalo za nekaj mesecev kakovostnega treninga. Vendar pa trenutno zopet poteka vse po planu, kaže se nov napredek, tako da, če bo vse po sreči, pričakujem po letošnjem poletju znova dobre in odmevne rezultate ter precejšnji vzpon po svetovni jakostni lestvici, kjer se trenutno nahajam okoli 100. mesta.”

Ko badminton ni več edina ljubezen…
Na Dansko pa jo že nekaj časa ne veže več le badminton, ampak tudi ljubezen. Špelin fant Jesper, bivši danski mladinski reprezentant, ki danes pri svojih 28-ih igra badminton le še napol tekmovalno, je razumevajoč partner, ki jo spodbuja in dodatno motivira. “Je moj velik navijač in moj največji sovražnik, kadar se pomeriva na igrišču,” pravi Špela, ki si je v dveh letih, odkar je na Danskem, ustvarila nekakšno novo življenje, a vseeno zelo pogreša domovino in ljudi v njej. “Predvsem pogrešam moje domače in najbližje prijatelje. Kadar mi uspe, odletim na kratko domov, da se malo pockrljam pri očiju in mami ter da se malo naužijem družbe moje zlate sestrice Urške in enoinpolletne nečakinje Sare. Za prijatelje v Sloveniji, priznam, le redko najdem čas, smo pa redno na vezi preko interneta. Se pa neizmerno veselim tega poletja, ko me bodo na Danskem obiskale tako prijateljice kot tudi moja družina. Ne glede na to, kako daleč od doma sem, so moji domači še vedno moja največja podpora, moji najbolj zvesti navijači, moje pribežališče in moja največja sreča!”